L. Šentjurc je bila politično aktivna že v študijskih letih. Študirala je na ljubljanski filozofski fakulteti in se vključila v levičarsko študentsko gibanje. Zaradi svojega delovanja je bil prvič zaprta in obsojena na dve leti zapora že leta 1933. Njeno delovanje se je nadaljevalo tudi med vojno, saj je sodelovala v vodstvu slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Po vojni pa je opravljala veliko visokih političnih funkcij, od ministrice v slovenski in jugoslovanski vladi, republiške in zvezne poslanke ter podpredsednice zveze skupščin do članice najvišjih organov družbenopolitičnih organizacij. Imenovali so jo za narodno herojinjo, prejela pa je tudi veliko najvišjih odlikovanj. Še danes v bivšem centru Hrastnika, pred zgradbo hrastniške borčevske organizacije, stoji njen doprsni kip (avtor: akademski kipar Stojan Batič).